Metoda statične utrditve nosilnih gradbenih konstrukcij z lepljenjem dodatne armature

Metodo statičnega utrjevanja/ojačevanja armiranobetonskih (AB) konstrukcij z lepljenjem dodatne jeklene armature na površino konstrukcije so razvili sredi 60. let prejšnjega stoletja in jo prvič predstavili leta 1967 (Fleming, King). Pred tem so nosilnost konstrukcij izboljševali praviloma z povečanjem prečnega prereza ali s naknadnim zunanjim podpiranjem/napenjanjem konstrukcije s kabli. Bolj intenzivno se je metoda v praksi začela uporabljati v 70. letih. Nekdanji ZRMK Ljubljana je metodo zelo zgodaj prenesel tudi na slovenska tla. Že leta 1979 je skupina strokovnjakov (Cafnik, Boštjančič, Hočevar) sprojektirala in izvedla ojačitev prekladne konstrukcije AB mostu preko reke Meže na cesti med Dravogradom in Črno na Koroškem z lepljenjem jeklenih trakov (lamel) z epoksidnim lepilom. Dve leti kasneje so utrdili podobno poddimenzionirani most na isti cesti.

Decembra 1980 sta mag. Boštjančič in inž. Hočevar spisala raziskovalno nalogo "Ojačitev armiranobetonskih konstrukcij z dolepljanjem armature", v kateri sta strokovni javnosti predstavila takrat še dokaj neznano gradbeno metodo. 10 let kasneje je skupina avtorjev z ZRMK izdelala drugi del te raziskovalne naloge, v kateri so med drugim predstavljene uspešne aplikacije metode.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.