Ukrepi ob naravnih nesrečah - POPLAVE

UKREPI OB NARAVNIH NESREČAH  - POPLAVE

Sušenje in sanacija stavb po poplavah

Slovenijo je v teh dneh prizadela katastrofalna vodna ujma, ki je povzročila nepredstavljivo škodo v naravi in grajenem okolju in terjala celo človeška življenja. Soočili smo se z močnimi neurji z enormnimi količinami dežja, zastrašujočo močjo vodotokov, uničujočimi poplavami in neštetimi plazovi, ki so nas opozorili na našo nemoč in nepripravljenost na tovrstno naravno katastrofo apokaliptičnih razsežnosti.

Kot pomoč pri odpravi posledic po katastrofalni vodni ujmi, smo pristopili tudi na ZRMK in oblikovali krajše napotke z usmeritvami za lastnike in upravljalce stavb, pa tudi ostale zainteresirane z naslovom "Sušenje in sanacija stavb po poplavah", kjer si lahko preberete oz. se seznanite s prvimi ukrepi ob poplavah, ko voda že odteče in pričnemo s čiščenjem prostorov in okolice, do presoje nosilne konstrukcije, različnih načinov sušenja prostorov ter sanacije konstrukcijskih in drugih elementov stavbe. Več si na tej POVEZAVI.

Že od pradavnine dalje se človeštvo sooča s spreminjajočim podnebjem, premiki tektonskih plošč in z njimi povezanimi potresi in izbruhi ognjenikov, vodnimi ujmami, plazovi, obširni požari in drugimi naravnimi pojavi ter tudi številnimi pandemijami oz. izbruhi različnih smrtonosnih bolezni. Na naravo in njene pojave torej ne moremo vplivati, lahko pa omilimo njene posledice in prilagodimo naš način življenja oz. sobivanja v spremenjenih razmerah.

Iz zgodovinskih virov vemo, da smo v preteklosti sprejeli številna pravila v izogib ponovitve podobnih katastrofalnih posledic zaradi naravnih pojavov (vodne ujme, potresi, požari) z namenom zmanjšanja škode v naravi, števila žrtev med ljudmi in škode na njihovem imetju. Tako poznamo v srednjem veku požarne in gasilne rede z namenom preprečitve nastanka in širjenja večjih požarov, npr. Ljubljano je v začetku 16. stoletja požar popolnoma opustošil.

V 19. stoletju so bili sprejeti Stavbni redi za posamezno deželo takratne monarhije, prvi gradbeni predpisi, ki so podrobneje zaobjemali temeljna načela gradnje stavb, ter tudi dobre prakse različnih tehnik in tehnologij gradnje, kot je npr. tehnika gradnje pregradnih sten oz. lesene zložbe iz lesa in kamna pri sonaravnem urejanju hudourniških vodotokov, poimenovane »Krainerwand« oz. Krajnska stena, vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. Skozi celotno zgodovino so znani še različni predpisi z ukrepi za preprečitev širjenje nalezljivih bolezni, npr. kuge in tudi varstva živali/rastlin, in izboljšanja splošnih higienskih razmer.

Slovenija leži na stičišču Alp in Mediterana oz. geografsko razgibanem področju. Determinirajo jo tektonski prelomi in z njimi povezani celo hujši potresi, slemenitev gora, smer in oblika dolin/kotlin, vodni viri s pretežno hudourniškimi in kraškimi značilnostmi, obmorski del s Krasom in na vzhodnem delu Panonska ravnica. Glede na naravne danosti so pri nas zelo specifični vzorci ekstremnih vremenskih in drugih pojavov, ki zlahka rezultirajo v katastrofalne posledice, ki smo jim priča v zadnjih desetletjih, npr. neurja z obilnim deževjem in točo, žled, požari, potresi.

V zadnjem obdobju smo se iz številnih naravnih nesreč že veliko naučili oz. pridobili izkušnje in dodatna znanja. Na nivoju odločevalcev je bilo sprejetih več predpisov in drugih aktov ter realitzirani so bili številni ukrepi za omilitev tovrstnih dogodkov, npr. organizacijski ukrepi pri sanacije poškodovanih objektov, ureditev vodotokov, poplavni nasipi, zadrževalniki ter tudi usposabljanje stroke in ozaveščanje/informiranje širše javnosti.

Pred nami pa je nov izziv, povezan z vse očitnejšimi podnebnimi spremembami, s katerimi se bomo morali čim prej soočiti ter takoj ukrepati. Država je že naredila prvi korak in tudi v okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE v koordinaciji Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) predvidela številne akcije, ki bodo pripomogle k blaženju podnebnih sprememb in prilagoditvi načina življenja na nove klimatske pogoje. V akcijah, za katere je zadolžen ZRMK, razvijamo in oblikujemo ukrepe z mehanizmi in tudi rešitvami z namenom čim hitrejšega razogljičenja stavb, da bodo slednje odpornejše in prilagodljivejše na podnebne spremembe - MAKRO CILJ 5, več na povezavi trajnostnagradnja.si. 

V tem intenzivnem valu prenove, ki je ena izmed prioritev EU in naše države, bomo morali nujno spremeniti ustaljen način prenove stavb, enako velja tudi za infrastrukturne objekte ter ureditve vodotokov in drugih naravnih habitatov. Pri prenovi stavb bomo morali najprej poskrbeti za večjo varnost in odpornost pred vse hujšimi naravnimi nesrečami in šele na to pristopiti k prenovitvenim delom na konstrukciji, ovoju in tehničnih sistemih.

Na odločevalskem nivoju bodo morali nemudoma pričeti z oblikovanjem strokovnih podlag, ki so osnova za sprejetje predpisov in dopolnitev prostorskih in drugih aktov ter poskrbeti za njihovo čim prejšnje sprejetje in implementacijo z ustreznimi mehanizmi, da se bodo čim prej omilile poledice vse hujših vremenskih in drugih naravnih pojavov, s katerimi se srečujemo v zadnjem obdobju.

Na ZRMK imamo bogate izkušnje na področju izvajanja kriznega inženiringa v primeru naravnih nesreč, npr. vodenjem Državne tehnične pisarne po potresih v Posočju in ujm leta 2007, 2010, 2012 in 2017 ter organizacijo in izvedbo več posvetov in drugih strokovnih dogodkov. Poleg visoko strokovnega dela izvajamo že tri desetletja neodvisna in nepristranska svetovanja za občane (npr. priporočila lastnikom za samostojno ukrepanje ob plazovih), strokovna izobraževanja za širšo javnost in tudi stroko ter z mediji sodelujemo pri pokrivanju strokovnih vsebin. 

V bodoče bomo morali pri novo gradnjah in prenovah objektov (stavbe in infrastrukturni objketi) nameniti več pozornosti načrtovanju in izvedbi, kjer bodo upoštevane nove podnebne razmere. Zagotaviti bomo morali primerno lego objektov v prostoru, poskrbeti za stabilnost zemljin, ureditev vodotokov in drugih habitatov ter povečati stabilnost in trdnost nosilnih in obodnih elementov objektov, ki bodo lažje kljubovale ekstremnim vremenskim pojavom.

Naloga lstnikov in upravljalcev stavb pa je, da pristopijo k takojšnejmu in doslednemu izvajanju rednih pregledov najbolj izpostavljenih elementov stavbe (streha, žlebovi, odtočni jaški ...) in okolice stavbe (drenaže, čiščenje jarkov, ogled zemljine in morebitno prekritje razmočenih delov ...), saj se s tem v veliki meri prepreči katastrofalno škodo na nepremičninah in naravnem okolju ter tudi poskrbi, da ne bodo ogrožena življenja.

Čim prej bomo morali spremeniti naše navade, se obnašati kot dobri gospodarji, ki zgledno skrbijo za svoje zdravje in premoženje in ga tudi primerno vzdržujejo, kot tudi nameniti večjo skrb za ohranjanje naravnega in kulturnega okolja ter se prilagoditi na (so)bivanje v spremenjenih podnebnih razmerah, ki so že pred vrati.