KULTURNA DEDIŠČINA

KULTURNA DEDIŠČINA

20. januar 2017

KULTURNA DEDIŠČINA

SMERNICE ZA ENERGETSKO PRENOVO STAVB KULTURNE DEDIŠČINE 

Stavb, ki imajo prepoznavne stavbne elemente oziroma so zavarovane kot kulturna dediščina, običajno ni mogoče celovito energetsko prenoviti na način, ki ne bi negativno vplival na varovane vrednote. Iz celovite energetske prenove stavbe kulturne dediščine so zato izključeni vsi tisti ukrepi, ki bi stavbi nesprejemljivo spremenili značaj ali videz. Dovoljeni obseg celovite energetske prenove je odvisen od arhitekturnega in zgodovinskega pomena stavbe.

Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine uporabljajo lestvico vpliva na stavbe kulturne dediščine kot celoto in na varovane elemente. Ocenjujejo se vplivi posameznega ukrepa na dediščinske lastnosti, ne pa na učinke v smislu izboljšanja energijskih kazalnikov stavb.

Vsaka prenova stavbe zahteva temeljito poznavanje njenih značilnosti in posebnosti območja, kjer se bo izvajala prenova. To velja tudi za energetsko prenovo. Najprej moramo opraviti temeljite predhodne raziskave, med katerimi se seznanimo s stanjem stavbe, njenimi gradbenofizikalnimi in oblikovnimi značilnostmi, namembnostjo in načinom uporabe prostorov, v primeru stavbe kulturne dediščine pa tudi z njenimi varovanimi elementi. Nepremišljeni posegi v stavbo kulturne dediščine lahko povzročijo bistveno večjo oziroma večpomensko škodo, kot jo povzročijo staranje, režim uporabe stavbe, zapostavljanje rednih vzdrževalnih del ali energetska neučinkovitost stavbe.

Osnovni namen smernic je prikaz možnih naborov ukrepov za energetsko prenovo, ki so v skladu z zahtevami varstva dediščinskih lastnosti stavbe in ne posegajo bistveno v njeno strukturo in zunanjo podobo. Obsegajo ukrepe za izboljšanje stavbnega ovoja, energetskih sistemov oziroma instalacij, ukrepe za povečanje rabe obnovljivih virov energije in organizacijske ukrepe. Predstavljeni so nujni postopki za uspešno načrtovanje energetske prenove ter opozorila in priporočila za izvajanje ukrepov.

Smernice je pripravila delovna skupina sestavljena iz predstavnikov Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za kulturo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Urbanističnega inštituta Republike Slovenije in Gradbenega inštituta ZRMK.

Dostopne so v elektronski obliki na naslednji povezavi.

 

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.