Strokovni posvet: Fotonapetostne naprave na stavbah kulturne dediščine – priložnosti in tveganja

09. marec 2024

Strokovni posvet:

Fotonapetostne naprave na stavbah kulturne dediščine – priložnosti in tveganja

V okviru sejma DOM v Ljubljani je 8. marca 2024 potekal strokovni posvet, na katerem so bile izpostavljene priložnosti in tveganja za stavbe kulturne dediščine, ki jih prinaša t. i. solarizacija stavb. Podnebne spremembe in čim hitrejše razogljičenje stavb prinašajo številne izzive za odločevalce, stroko, investitorje in širšo javnost.

Rdeča nit posveta je potekala v smeri iskanja rešitev za vgradnjo fotonapetostnih in drugih naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na stavbah kulturne dediščine in v območjih naselbinske dediščine. Ključni vprašanji pri tem sta, v kolikšni meri lahko kulturna dediščina pripomore k doseganju visoko zastavljenih ciljev Evropske unije o razogljičenju in v kakšnih primerih je namestitev omenjenih naprav skladna z načeli njenega celostnega ohranjanja. Preprečiti želimo posege v stavbe kulturne dediščine, ki bi ogrozili njihovo identiteto in vrednote, vendarle pa želimo omogočiti tudi izboljšave za njihovo oživljanje, povečanje privlačnosti za nove generacije in s tem za dolgoročno rabo.

Posvet je otvoril državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar.

Posveta so se udeležili predstavniki pristojnih ministrstev in lokalnih skupnosti, konservatorji, arhitekti in inženirji, predstavniki ponudnikov fotonapetnostnih naprav in drugi zainteresirani. Razvila se je živahna razprava o pomenu in vrednotah kulturne dediščine, sodobnih usmeritvah konservatorske stroke, postopkih umeščanja fotonapetnostnih naprav v prostor, zagotavljanju požarne varnosti ter možnostih in omejitvah elektro omrežja.

Posvet je bil organiziran v okviru znanstvenoraziskovalnega projekta DEDIS (CRP V5-2358 Metodologija umeščanja fotonapetostnih naprav na stavbe kulturne dediščine in v območjih naselbinske dediščine ter posodobitev Smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine), ki ga izvajajo Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Gradbeni inštitut ZRMK, Institut Jožef Stefan in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Projekt sofinancirajo Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.