Bivalno okolje, gradbena fizika in energija v zgradbah

V svetu se širi zavedanje o pomenu rednega vzdrževanja in popravil stavbnega fonda kot edine prave poti do čim boljšega ohranjanja vrednosti stav . Pojav je opaziti tako v krogih strokovne kot tudi laične javnosti. Še vedno pa je premalo poudarka na področju načrtne obnove in posodobitve stavb v skladu z napredkom tehnike in zahtevami sodobnega uporabnika, s čimer ne zagotovimo zgolj ohranjanja, ampak tudi povečanje vrednosti nepremičnine. Izboljšanje energijske učinkovitosti obstoječih stavb in prehod na obnovljive vire energije je skupaj z dolga leta zapostavljenim vzdrževanjem večstanovanjskih stavb osrednji nacionalni cilj. Načrtovanje prenove ali novogradenj na podlagi vseživljenjskih stroškov stavb (LCC) je sodoben pristop, ki ga dobri gospodarji v bodoče ne bodo mogli zaobiti, po drugi strani pa LCC preko evropskih direktiv prodira tudi v nacionalno gradbeno zakonodajo.

Pri odločitvah glede obnove in/ali zamenjave oken v stavbah se zastavlja vprašanje, kako oz. po katerih kriterijih vrednotiti obstoječi stavbni inventar. Pri stavbah novejšega datuma ali stavbah brez posebne kulturne vrednosti je navadno odločitev lažja, pri stavbah, ki so npr. vpisane v register nepremične kulturne dediščine ali jih z vidika varstva kulturne dediščine obravnava kak drug dokument, pa je potrebna kompleksnejša presoja. Predvsem gre za željo po ohranitvi izvirnih materialov in izdelkov ob hkratnih možnih ukrepih za izboljšanje bivalnega ugodja v prostorih.

Odločitev za nakup oken je enostavna le na prvi pogled. Najprej se je treba vprašati, za kakšen namen kupujemo okna, in izbrati primerne kriterije, na podlagi katerih se bomo odločili. Gre za novogradnjo ali morda za zamenjavo oken v stavbi kulturne dediščine, v obstoječi enodružinski hiši ali stanovanju v večstanovanjski stavbi? Se pri novogradnji ravnamo zgolj po minimalnih zahtevah predpisov ali pa se morda odločamo za nizkoenergijsko ali pasivno raven? Obnavljamo hišo ali stanovanje in so obstoječa okna povsem dotrajana, ali pa smo presodili, da bi z menjavo funkcionalno sicer še ustreznih starih oken dosegli pomembne prihranke stroškov za ogrevanje, s čimer bi v razumnem roku pokrili investicijo tudi na račun znižanja vzdrževalnih stroškov?

V mesecu maju 2009 je začel z delom projekt Buy Smart s podnaslovom Zeleno odločanje je modra odločitev. Projekt sofinancira Evropska komisija v okviru programa Intelligent Energy Europe, trajal pa bo do konca oktobra 2011.

Z direktivami EU smo zavezani tudi k zahtevam po energijski učinkovitosti, uporabi obnovljivih virov energije ter zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Na gradbenem področju ima med številnimi drugimi ukrepi URE (učinkovite rabe energije) in OVE (obnovljivih virov energije) pri novogradnjah pomembno vlogo predvsem celostna energijska sanacija obstoječega starega stavbnega fonda, predvsem enodružinskih, večstanovanjskih in javnih stavb.

Pasivne hiše so racionalne hiše. Odlikujejo jih visoka energetska učinkovitost, nižja toplotna prehodnost ovoja in s tem višje temperature notranjih obodnih površin pozimi, enakomerna klima v prostorih, manj porabljene energije in nižja temperatura za ogrevanje zraka ob istem občutku ugodja, dobra zrakotesnost, nizko temperaturni sistemi ogrevanja, prezračevalni sistemi z učinkovito rekuperacijo toplote in visoka stopnja bivalnega ugodja.

Kako se lotiti nakupa oken? Najprej se je treba vprašati, za kakšen namen kupujemo okna, in izbrati primerna merila, na podlagi katerih se bomo odločili. Gre za novogradnjo ali morda za zamenjavo oken v stavbi kulturne dediščine, v obstoječi enodru- žinski hiši ali v stanovanju v večstanovanjski stavbi? Se pri novogradnji ravnamo zgolj po minimalnih zahtevah predpisov ali pa se morda odločamo za nizkoenergijsko ali pasivno raven? Obnavljamo hišo ali stanovanje in so obstoječa okna povsem dotrajana, ali pa smo presodili, da bi z menjavo funkcionalno sicer še ustreznih starih oken dosegli pomembne prihranke stro- škov za ogrevanje, s čimer bi v razumnem roku pokrili naložbo tudi na račun znižanja vzdrževalnih stroškov?

Energetsko svetovanje je eden izmed naju činkovitejših načinov, kako lastnikom stavb približati nova spoznanja in tehnologije za učinkovitejšo rabo energije in izkoriščanje obnovljivih virov. Od svetovalca lahko pričakujemo tudi nasvet glede možnosti financiranja projekta in pa širitev obzorja glede novih smernic učinkovite rabe energije ter zmanjšanja izpusta CO2 v stavbah, in to tako pri nas kot v EU. Energetsko svetovanje je potrebno tako na nacionalni kot na občinski ravni. K svetovanju so zavezani dobavitelji energije in zanj so zainteresirani ponudniki tehnologij ter storitev za učinkovitejšo rabo energije. Kredibilnost svetovanju na katerikoli ravni daje profesionalnost in neodvisnost storitve.